V devetdesetih letih se je hiphop glasba še razvijala in je postala počasnejša, z bolj surovimi in kompleksnimi ritmi. Iz takšne glasbe so se razvili novi plesni stili, ki so črpali navdih iz uličnih plesov (street dance). Nastanejo svojevrstni plesni stili, kot so: krumping, harlem shake, snap dancing, grinding, chicken noodle soup, hyphy in drugi. Večino omenjenih plesnih stilov lahko opazimo v glasbenih videospotih hiphop in pop glasbenikov.

Hip hop je plesni stil iz ulic, ki je doživel največji razvoj tovrstnih plesov, saj se je zamešal prav z vsemi tehnikami urbanih plesov in nenazadnje iz okvirov slednjih tudi ˝ušel˝. Hip hop je ples, ki bazira na tehniki, muzikaličnosti in kreativnosti ter dandanes razširja svoja obzorja na vse vrste plesnih odrov in produkcij.